6. velikonočna nedelja (XXXV, leto A, 17. 5. 2020)

Uvodnik

"Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj" (Jn 14, 16)

Ko se je Jezus poslavljal od svojih učencev in ko je "prišla njegova ura", da se vrne k Očetu je svojim učencem – in vsem nam, ki verujemo vanj, zaupal nekaj enkratnega. Ne samo, da nam je zapustil zgled, kako naj živimo, da bomo "všeč" Bogu Očetu, tudi vse njegove besede, so nam lahko v pomoč, ko se odločamo kako naprej, kako ravnati v določenih primerih… Poleg tega, pa nam je obljubil in POSLAL SVETEGA DUHA, ki naj bi nas spominjal, tolažil, spodbujal… Kolikokrat se obrnemo v molitvi in prosimo za pravi nasvet, moč ob pravem trenutku… Ta pomoč nam ni vsiljena, ampak PODARJENA, če jo želimo sprejeti. Zagotovo nas bo vedno znova spodbujal naj slavimo Boga, se mu zahvaljujemo, naj drugim delamo dobro, naj ljubimo Boga, bližnje in sebe… Če mu bomo "prisluškovali", nam bo v trenutkih stiske in preizkušnje gotovo znal povedati, danas ima Bog Oče rad, ne glede na to kako se počutimo, da nam odpušča, nassprejema z odprtimi rokami, da NISMO SAMI.

Kar Jezus obljubi to tudi izpolni in zato smo lahko gotovi, da Sveti Duh, ki smo gaprejeli pri krstu in pri Sveti birmi, prebiva v nas in čaka, da nam pomaga.

Dovolimo mu in se mu tudi zahvalimo, ko doživimo Njegovo pomoč, navdih …

Zalka

Obvestila

Danes, 17. maja, obhajamo 6. velikonočno nedeljo

• Ob 16. uri bo sveta maša tudi pri sv. Valentinu na Limbarski Gori.

Tri dni pred praznikom Vnebohoda obhajamo prošnje dneve in procesije. Na ta način kristjani izražamo vero in zaupanje v Božjo dobroto in Previdnost. Tudi danes se zavedamo, da pridelek in letina še zdaleč ni samo v naših "rokah". Še toliko bolj letos, ko smo že doživeli pozebo, sušo… Zato se pogosto oziramo v nebo, da bi dež v primernem času napojil zemljo in da bi sonce dajalo rast. Pa ne gre samo za pritrditev svetopisemskemu spoznanju in veri, da Bog daje dež dobrim in hudobnim…. Tudi druge naše dejavnosti in prizadevanja na vseh področjih našega življenja potrebujejo Božji blagoslov. Brez tega vse naše prizadevanje in trud ne obrodi tistih pravih in žlahtnih sadov, ki blagodejno spremenijo vse naše življenje v osrečujočo polnost. Zato so prošnje procesije in prošnji dnevi "duhovna" naložba v naše življenje. Bog želi, da ga prosimo in se obračamo k Njemu. Zato si tudi v naslednjih dneh vzemimo čas za molitev in prošnjo. Letos procesij, kot smo jih navajeni, ne bo. Zbrali se bomo v naših podružnicah (in upoštevali vsa navodila, ki veljajo: maske, razdalja…) in se združili v skupni prošnji. Povabljeni tudi vsi ostali, da po domovih in družinah v teh dneh dodate prošnjo za blagoslov letine in vsega našega dela.

V četrtek obhajamo Gospodov vnebohod. Sveti maši bosta ob 10. in ob 19. uri. Štirideseti dan po Vstajenju se Vstali Kristus "poslovi" od svojih učencev, jim da še zadnja navodila se napoti na "desnico" svojega Očeta. Obljubi jim Svetega Duha, ki jih bo vodil in navdihoval. Tudi nas naj ta lep praznik spodbudi, da se bomo vedno zavedali Njegove obljube, da bo ostal z nami do konca sveta. Iz tega lahko in moramo zajemati, da bo v nas vedno dovolj veselja in ognja Svetega Duha. Samo na ta način bomo verodostojni pričevalci Vstajenja in Življenja.

V soboto, 23. maja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Cesta heroja Vasje in Cesta na Grmače

Danes teden goduje Marija Pomočnica kristjanov – Marija Pomagaj. Upodobitev Leopolda Layerja (brezjanska Mati Božja), nas spominja, da je Marija naša "pomočnica" v življenju. V naši župnijski cerkvi je Marijo Pomočnico na svoj način upodobila redovnica uršulinka Garantini leta 1954. To dokazuje, da je bila "brezjanska" Marija, med našimi predniki zelo češčena. Tudi danes se ji radi priporočamo in izročamo, zavedajoč se, da pri Njej vedno najdemo tolažbo in zatočišče v naših težavah in stiskah. Tudi šmarnice nas vsako leto spominjajo in spodbujajo k češčenju Marije. Podobno so Marijo častili in se ji priporočali z zaupanjem, ker je ona tudi Marija Dobrega sveta.

Hvala vsem družinam in mladim, ki se trudite in izvirno oblikujete letošnje šmarnice na spletu. Hvala Dominiku za "tehnično" podporo. In še naprej povabilo vsem veroučencem in staršem k spremljanju in skupni molitvi.

Zvonik pri sv. Mohorju je "oblečen" v novo bakreno pločevino. V prihodnjih tednih bo sledila zidarska obnova zvonika. Nato pa še ostrešje cerkve. Hvala vsem za dosedanjo pomoč in delo.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KRŠČENI IN POSLANI

Cerkovniki

"Poklican sem, da na svetu postorim tisto, kar namesto mene ne more narediti noben drug." (sv. J.H. Newman)

"Poslanstvo cerkovnika (mežnarja) je" pravi Jože Zupančič, "da je duhovnikova desna roka za liturgijo, da je skrbnik (ekonom) svetišča, ki skrbi, da je za liturgijo in druge dogodke, znotraj in zunaj svetišča vse pripravljeno in urejeno." Sem pa tja pokrije tudi kakšno župnikovo pozabljivost in potrpežljivo sprejema naloge. Čeprav je veliko izboljšav (elektrificirano zvonjenje, tekoči vosek, razsvetljava in druge napeljave), je potrebno nad vsem tem imeti pregled.

"Najpomembnejše delo mežnarja je skrb za urejenost cerkve, za zvonjenje, pečenje hostij, sveče ter da vidi in naredi kar je treba," pravi zvonarka in cerkovnica Marinka Vrečar. Včasih sta z mamo tudi krasili. Pred prazniki in med tednom očisti tla v cerkvi. Če odpovejo naprave kot je zvonjenje, ga je treba ročno pognati. Ni ji sicer treba več vleči vrvi, ki jih je več desetletij opoldan, za večerno molitev, pa eno uro (s ta velkim, ki tehta 3400 kg) in 15 minut pred mašo, kot jih je ona in nekdanji mežnarji: Travnarjev Tone, Bistanov Johan (ki je tudi skrbel za cerkveno uro) in Filip. Pri "zvonjenju mrliču" so včasih pomagali tudi drugi. Cinglet (z navčkom) pa še sedaj pozvoni Marinka. Tudi uro v zvoniku je bilo dolga desetletja treba dvakrat na dan ročno naviti. Po žerjavico za kadilnico pa je šel mežnar Tone kar domov, če je pa ugasnila, pa k Ivanki v sosednji bife. Cerkev še vedno vsako jutro odpre in vsak večer zapre naša cerkovnica.

Mežnarji so nepogrešljivi tudi na podružnicah: pri Sv. Valentinu (F. Lipovec), Sv. Miklavžu (J. in I. Zupančič), Sv. Mohorju (D. Jamšek, M. Bizilj), Sv. Andreju (N. Kosmač), Sv. Štefanu (J. Brate), MKA na Drtiji (M. Juvančič) in ŽMB na Hribcah (M. Vesel). So tudi prvi in najbolj pridni prostovoljci pri vzdrževalnih in obnovitvenih delih. So kot ušesa, oči in roke živega občestva (soseske) ter včasih tudi "strelovod" za kakšno opazko, ki pa ne leti nujno nanje. Občudujemo njihovo požrtvovalnost in zvestobo! Prav je, da jim na primeren način izkažemo svojo hvaležnost!

Lojze