VELIKA NOČ (XXXV, leto A, 12. 4. 2020)

Uvodnik

Kateri svetovni dogodek, pa naj bo še tako velik in pomemben, bi lahko primerjali z veliko nočjo in vstajenjem Jezusa Kristusa? Neverni ljudje bi kmalu naštevali za njih pomembne dogodke, znanstveniki dosežke znanosti, športniki pomembne prelomnice v svojih disciplinah, ekonomisti dosežke v gospodarstvu,…. Za nas kristjane pa je vstajenje Jezusa Kristusa, božjega Sina, pravega Boga in pravega človeka, največji dogodek v zgodovini človeštva. Bog je poslal svojega edinorojenega Sina na svet, da bi nam pokazal pravo pot in življenje, ki ga pričakuje od svojih otrok na svetu in nam prinaša pravo veselje. Ta vest o delovanju in vstajenju božjega Sina se je naglo širila po krajih, kjer je Jezus živel in deloval. Bila je tako velika, nenavadna in privlačna, da ni ostala znotraj dežele, pač pa se je kot virus nezadržno širila na druge celine, dokler ni dosegla celega planeta.

V zadnjih tednih in mesecih se tudi vest o nevidnem sovražniku, novem korona virusu 19, širi po vsem planetu. To sicer ni lepa novica, kot je vstajenje Jezusa Kristusa, pa vendar nas je ta nevidni sovražnik prisilil, da ves svet spreminja svoje navade. Tako kot žena in učenci niso mogli verjeti, da Jezusa ni v grobu, tako smo do nedavnega imeli največje svetovne voditelje, ki so mislili, da vse obvladujejo in imajo vse pod nadzorom. Ko je virus dosegel njihovo državo in so ljudje začeli množično obolevati in tudi umirati, so morali priznati, da niso vsemogočni in da lahko zadene tudi njih. Letošnji postni čas, ki je bil v mnogih ozirih čas odpovedovanja, je bil tudi priložnost za razmislek o marsičem, znotraj družinskega kroga, službenega in šolskega življenja. Imeli smo priložnost za razmislek o človeški solidarnosti in potrebi po druženju s sočlovekom v živo in ne samo preko socialnih medijev, ki so zasvojili že dobršen del človeštva. To je tudi čas hvaležnosti vsem, ki se žrtvujejo, na kocko postavljajo svoje zdravje in zdravje družine ter odhajajo k tistim, ki so zboleli ali kako drugače potrebujejo pomoč. Jezus Kristus je moral umreti, da je izkazal svojo ljubezen do konca in smo ga vzeli resno. Hvala Bogu, da je tudi vstal in nam dal upanje, da ima naše življenje, in tudi trpljenje, smisel. Aleluja!

Milka

Obvestila

Danes, 12. aprila, obhajamo VELIKO NOČ.

• Prenos velikonočne svete maše ob 10. uri iz župnijske cerkve lahko spremljate lahko tudi preko spletne strani http://zupnija-moravce.rkc.si/ in YouTube kanala Župnije Moravče.
• Ob 15h bo v župnijski cerkvi protipotresna pobožnost z litanijami, ki jo boste prav tako lahko spremljali prek spleta.
• Na velikonočni ponedeljek bo sveta maša ob 19h v Moravčah, prav tako s spletnim prenosom. Pri sveti maši se bomo spomnili tudi gospoda nadškofa Alojza Urana, ki je odšel k Očetu v jutru Velike sobote.
• Vsem še enkrat voščim blagoslovljen praznik Velike noči.

Letošnje praznike si bomo prav gotovo zapomnili zaradi vsega tega, kar doživljamo v teh tednih. Obrede in običaje smo obhajali v krogu svojih družin. A resnica Vstajenja se ni spremenila. Kljub virusu Covid – 19, ki nam je popolnoma spremenil način življenja, pa ta ne more spremeniti odrešitvenega pomena Kristusovega vstajenja. Tako kot virusa ne moremo zaznati z našimi očmi, zaznamo ga zaradi posledic delovanja v našem telesu. Takrat smo podvrženi bolezni in krhkosti. Prav tako je tudi Vstajenje nekaj kar ne moremo zaznati z našimi telesnimi očmi. Prazen grob je tudi za nas izziv pred katerim lahko reagiramo zgolj na logično – razumski način: morda so njegovi učenci ali pa kdo drug ukradel njegovo mrtvo telo. Vstajenje je lahko utvara ali zgolj tolažba, ki nas tolaži zaradi strahu pred našo lastno smrtjo in koncem življenja. Lahko si izmislimo še kakšno svojo lastno razlago. Ali pa… v moči vere sprejmemo to skrivnost kot največji dokaz za obstoj večnega življenja. In prav to zadnje je za nas kristjane razlog za praznovanje in veselje. Kristus je vstal od mrtvih, da bi tudi mi imeli možnost, da vstopimo v to, zaenkrat še nevidno Božje kraljstvo, a realno že navzoče. Zato smo kljub "karanteni" vabljeni, da ne bi ostali tudi v "karanteni" svojega srca in duše. Naj bomo čimbolj osvobojeni strahov in utesnjenosti! Vsem želim, da bi zmogli vedno zajemati iz te Velikonočne skrivnosti in da bi se zavedali ozdravljajoče moči za dušo in telo.

Sosednji župnik, iz župnije Vrhpolje, g. Ivan Povšnar je 1. aprila obhajal in praznoval svoj 70. – letni življenjski jubilej. Ob tem mu tudi vsi mi čestitamo in želimo zdravja in moči za svoje duhovniško poslanstvo! Ivan, Bog te živi in naj te še naprej varuje!

Danes teden, 19. aprila pa bo prav tako 70. – letnico življenja obhajal dolgoletni moravški župnik, g. Viktor Primožič. Če bi bile razmere običajne, bi bile naše čestitke še bolj osebne in podkrepljene tudi z obiskom v Kropi. Tako pa ostane za zdaj le čestitka "na daljavo".
Spoštovani g. Viktor, v imenu vseh moravških faranov in tudi v svojem imenu Ti želimo zdravja in Božjega žegna. V hvaležnosti za dolgoletno služenje in vsakovrstno prizadevanje v naši župniji, Vam želimo, da Vas Vstali Kristus še naprej navdihuje za zvesto hojo za Njim!

Skavti smo v zadnji številki Novic iz moravške doline objavili, da bo naslednjo soboto (18. 4.) potekala zbiralna akcija papirja. Obveščamo vas, da bo zaradi trenutnih razmer zbiralna akcija prestavljena na kasnejši datum, o katerem vas bomo obvestili. Hvala za razumevanje, vaši skavti.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Dobro je, da je velika noč spomladi, saj nam tako še narava pomaga krepiti vero v vstajanje in v življenje. Mrtva narava se prebuja, vstaja od mrtvih. Sveto pismo pravi, da je tudi Jezus vstal od mrtvih. Še več. Cerkev uči in kristjani verujemo, da bo tudi človek vstal k novemu, večnemu življenju.

Na veliko noč beremo v prvem berilu odlomek Petrovega govora, v katerem apostol pravi: "Veste o Jezusu iz Nazareta …" (Apd 10,38). Peter je poslušalce spomnil na to, kar so že vedeli, pa vendar niso verovali, niso živeli v skladu s tem védenjem. Oznanil jim je Jezusa iz Nazareta, ki je delal velika znamenja, ki je umrl, a tudi vstal od mrtvih (prim. Apd 10, 34-43). To je bilo Petrovo pričevanje. To je bilo njegovo prepričanje, da nekaj vedeti o Jezusu pomeni predvsem verovati v njegovo vstajenje od mrtvih. To je bilo Petrovo zagotovilo, da lahko svojo vero v Jezusovo vstajenje naslonim na priče. Mi danes nimamo le prvotnih prič, tistih, ki so se o veliki noči srečali z Jezusom. Mi imamo še druge priče. To so predvsem svetniki, ki jih je "velika množica" (Raz 7,9).

"Veste o Jezusu …" Škofje in duhovniki vsako nedeljo govorimo o njem, pa še med tednom ob različnih priložnostih, verni in neverni pa poslušate naše oznanilo. A vedeti še ne pomeni verovati in živeti.

O veliki noči obnavljamo svojo vero v Jezusovo in naše vstajenje. Vero v vstajenje in večno življenje krepimo in izpovedujemo, ko redno in zavzeto opravljamo svoje dolžnosti, ko lepo pripravimo in obhajamo velikonočna in vsa druga bogoslužja, ko smo pri vsem svojem delu zazrti tja čez, v tisto, česar "oko ni videlo, uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo" (1 Kor 2,9), ko potujemo s tistimi, v katerih prepoznavamo vzornike in priprošnjike.

Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bistveno, ker se je z njim srečeval tri leta. Več je vedel o Jezusu na véliki petek, ko ga je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Še več je vedel po veliki noči ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največ je Peter vedel o Jezusu takrat, ko je v Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri Njem in ga gleda "iz obličja v obličje".

O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo, omahujemo, padamo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On, ki tako razlaga Božjo besedo, da postaja naše srce goreče. On, ki dan za dnem pred našimi očmi blagoslavlja in lomi kruh ter nam daje sebe v hrano. Temelj temu dogajanju je Jezus postavil na veliko noč s svojim vstajenjem od mrtvih. Zato je noč velika, ker iz nje klije tudi za nas novo, večno življenje.

Slovenski škofje želimo velikonočno upanje v večno življenje in zato tudi veselje vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in trpečim.