Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 11. 08. 2019

Duhovnik – romar na poti z ljudmi

Sandi OsojnikNaslov tega razmišljanja dejansko odraža življenje in delo slehernega duhovnika. Vsi kristjani smo na romanju, dokler ne dospemo v večno domovino. In duhovnik je naš spremljevalec in soromar na tej poti. Prav iz tega razloga so nastale mnoge romarske poti skozi zgodovino krščanstva. Priti na cilj romanja je predokus nebes, saj pomeni doseči najpomembnejšo točko poti, ki osmisli vse naše napore in težave, s katerimi smo se srečevali na poti. V starih časih so ljudje hodili na romanja peš. Nekaj tega je še danes ostalo. Samo da spomnim na Camino k svetemu Jakobu v Kompostelo. Ker pa večina zaradi časa in tudi fizičnih moči ne zmorejo peš, najraje gremo na romanje s prevoznimi sredstvi. Več kot 20 let že hodim in se vozim na romanja z mnogimi župnijami iz cele Slovenije. Enim je to prav, drugim ne. Sčasoma mi je postalo to navada in rad grem po svetu. Enkrat je kakšna pot bolj naporna, drugič manj, a je vseeno vedno lepo in enkratno. Tistim, ki me kregajo, da preveč hodim okrog kot župnik, mirno odgovorim, da je Jezus apostolom naročil: 'Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij'. Če bi jim naročil, naj si Jeruzalem razdelijo v dvanajst župnij in da naj vsak v svojem kvartirju ždi, bi krščanstvo crknilo že po 30 letih. Jezus je tudi sam hodil od kraja v kraj in oznanjal. Ni imel niti kamor bi glavo naslonil. Isti način dela in življenja si je izbral sv. Pavel, ki je prepotoval glede na tedanje vozne razmere neverjetnega pol rimskega cesarstva in ustanavljal krščanske skupnosti. Isto pot so kasneje izbrali tudi mnogi misijonarji, ki so pokristjanili evropske in neevropske narode. Tako, da se mi zdijo duhovniki, ki so zaprti med štiri stene svoje župnije, navadni krti, ki so nekaj svetlobnih let oddaljeni od Kristusovega modela oznanjevanja.

Romati po svetu pa nenazadnje pomeni tudi občudovati Božje stvarstvo in spoznavati kulturo in vero raznih narodov. V tem smislu je lepo zapisal sv. Avguštin: 'Tisti, ki ne potuje, ima knjigo božjega stvarstva vedno odprto na isti strani'. Zagotovo bo nebeški Oče na sodni dan marsikoga stisnil ob zid in siknil: 'Toliko lepega sem ustvaril in nisi imel volje, ne želje, da bi šel in občudoval vse te lepote'. Dokler človek zmore, naj gre po svetu. Pride čas, ko bomo zelo na miru: ali v domu upokojencev ali na britofu:

Sandi Osojnik,
župnik v Grahovem in kaplan v Cerknici