Duhovnik gradi občestvo z vernimi laiki
Duhovnik je mož občestva. Kakor Kristus mora biti "sredi črede", ki mu je zaupana, tako da bo imel pozitiven odnos do vernikov, spoštoval njihovo dostojanstvo Božjih otrok, pospeševal njim lastno vlogo v Cerkvi in jim dal na voljo vso svojo duhovniško službo in pastoralno ljubezen. Rad bo upošteval vse karizme in naloge, ki jih Sveti Duh daje vernim za graditev Cerkve. Pospeševal bo združenja vernikov in gibanj/občestev, ki imajo verske cilje, jih sprejemal in jim pomagal v molitvi in apostolskem delovanju. Posebno duhovnikovo pozornost zahteva vzgoja in oblikovanje laikov. Duhovnik se ne sme zadovoljiti s tem, da imajo laiki površno versko znanje, ampak si mora prizadevati za njihovo temeljito formacijo (teološka predavanja, tečaji o katoliškem nauku, študij Kompendija Katekizma katoliške Cerkve ipd.). Laikom z ustreznim oblikovanjem in iskreno željo služiti Cerkvi bo, v skladu s cerkvenimi zakoni, zaupal nekatere naloge, ki ne pripadajo izključno duhovniku, laiki pa jih lahko razvijajo na temelju njihove poklicne in osebne izkušnje. Tako bo duhovnik bolj svoboden za opravljanje primarnih nalog, kot so oznanjevanje, obhajanje zakramentov in duhovno vodstvo (spremljanje). Med verniki mora odkriti take, ki so sposobni, krepostni in zgledno krščansko živijo. Taki lahko učinkovito pomagajo pri različnih pastoralnih dejavnostih: priprava otrok za prvo obhajilo in prvo spoved, mladih za birmo, družinska pastorala, priprava na zakon itd. Za današnjega človeka, ki išče smisel svojega življenja, je duhovnik dobri pastir in voditelj; kažipot, ki vodi ljudi k srečanju s Kristusom. Svoje duhovno poslanstvo naj duhovnik izvršuje ljubeznivo in odločno, ponižno in v duhu služenja, s srcem, zmeraj odprtim za sočutje in soudeleženost pri trpljenju, ki v raznih oblika preizkuša ljudi.
Iz Direktorija za službo in življenje duhovnikov